1. |
Včasih vprašal bi te kaj
03:49
|
|||
|
VČASIH VPRAŠAL BI TE KAJ
Gorela so vsa žitna polja,
ko si obnemel in obstal pred hišo,
požgali so mlin...
Kot strela vojna je udarila v mir
poljanskih hribov.
Ene je tolkla lakota iz dneva v dan,
druge, pokosili streli so, ti nisi hranil belih vran.
Včasih vprašal bi te kaj,
nosi veter tisočeri moj zakaj.
V izpuhtelem morju slanih solz
je spomin, le spomin.
Rad peljal si na polje,
učil si me, vnuka malega, ohraniti sled,
kaksen tvoj je bil in kaksen moj je svet,
ogenj, slutnja, upanje, trepet.
V strohnelem listju osamile so lastovke drevo.
In vedel si, da ne bo jih gnezditi, v ruševinah mlina za vasjo.
Včasih vprašal bi te kaj…
|
||||
2. |
Dajem odpoved
03:30
|
|||
|
DAJEM ODPOVED
Dajem odpoved,
dost mam vsega!
Kdo kupi kitaro?
Kot nova!
Dajem odpoved,
več ne zdržim!
Na taki sceni še
lahko znorim!
Tu-u-u-u je vse tako turbo!
Kamor pogledam,
globok dekolte,
zlagani nasmehi so.
Mi ne gre!
Dajem odpoved,
več ne zdržim!
Na taki sceni še
lahko znorim!
Tu-u-u-u je vse samo seksi!
Tu-u-u-u je vse samo seksi!
Oguljene fraze,
sposojen refren,
vse je brez duše.
Se ne grem!
Dajem odpoved,
več ne zdržim!
V srcu je glasba,
z njo živim!
Tu-u-u-u je vse tako turbo!
Tu-u-u-u je vse tako turbo!
Tu-u-u-u je vse tako seksi!
Tu-u-u-u je vse tako seksi!
Tu-u-u-u je vse turbo seksi!
|
||||
3. |
Princi in pepelke
02:58
|
|||
|
PRINCI IN PEPELKE
Ko ljubezen se potuhne,
ko ne morem je najti,
v spominu vse brni,
so polni vsi gigabajti.
So podivjali konji,
jaz pa bil bi njih vladar,
gospodar,
kdor seje veter bo žel vihar.
Tu sem jaz,
tam si ti,
kar ne vidiš ne boli.
Pametni,
tisti so,
ki se pred nevihto ne skrivajo.
Ko dihaš mi za vrat,
kot obsodba hudodelke,
vem da se le igraš,
prince in pepelke.
Stara igra,
kljuvajoči dvomi.
Kdo kriči,
ko se tvoje kopje lomi?
Tu sem jaz...
|
||||
4. |
|
|||
|
PREPOZNAJ SVOJE LJUDI
Prepoznaj svoje ljudi,
naj se pljune v dlani,
vsak bi raje z glavo v zid,
našel sam rdečo nit.
Prepoznaj svoje ljudi,
pod gomilo kamenja,
vsak je sam in se bori,
za svoj žarek milosti.
Prazna so jutra, diverzantskega odreda,
zviti topovi, pobegla čreda.
Zmagal ni nihče, prekleta laž,
potolkli so vse, protestnike.
Komu sodil boš, siromak,
če sploh ne veš, kdo ti zavija vrat.
Naj te zasuje mrtvaški plaz,
vsaj enkrat čutil boš ledeni mraz.
Prepoznaj svoje ljudi,
naj se pljune v dlani,
vsak bi raje z glavo v zid,
našel sam rdečo nit.
Prepoznaj svoje ljudi,
pod gomilo kamenja,
vsak je sam in se bori,
za svoj žarek milosti.
Prepoznaj svoje ljudi,
za fasado so laži,
spet kipi vroča kri,
vrela v boju se hladi.
Prepoznaj svoje ljudi,
naj se pljune v dlani,
ne ne bo ti šlo na smeh,
ko odrejo te na meh.
|
||||
5. |
Bruce
03:53
|
|||
6. |
Svet poln luči
02:51
|
|||
|
SVET POLN LUČI
Dolge sence preteklih let so,
v meso zadrle mi trnek skomin,
odpri mi vrata v dalje neskončne,
odžagaj misli, zažgi mi spomin.
V žarečem jutru poženi dan,
zašij prepad zarobi mojo srčno stran.
Razbij tanek led hrepenenja,
ostane naj le prvi vdih.
Ko pade kocka življenja,
med rojstvom in smrtjo zgodi,
se svet poln luči...
Brez teže in grenkobe,
prehodi to nemirno pot,
izlušči jedro iz krhke skorje zlata,
zajaši veter zleti do neba.
V žarečem jutru poženi dan,
zašij prepad zarobi mojo srčno stran.
Razbij tanek led hrepenenja,
ostane naj le prvi vdih.
Ko pade kocka življenja,
med rojstvom in smrtjo zgodi,
se svet poln luči...
|
||||
7. |
||||
8. |
Kitarist pa že ne bo!
04:28
|
|||
|
KITARIST PA ŽE NE BO!
Poslušajte vsi, med vami smo električne ujede
skljuvamo vam pamet, stresemo vas do kosti,
da vidimo iz česa ste, in kje vas kaj tišči?
Nihče dovolj ni gol, ne ne, za rock 'n' roll.
Kamor se obrneš, bliskajo se strele.
treščilo bo v vaš lepi, kičast svet.
Nebesa in pekel se odpreta na stežaj.
Zakričimo, naš čas je zdaj!
Snemimo se z verige, kitara je naša, neukročena divja zver.
Daj potrgajmo, vse strune, zanet'mo nemir, mi smo povsod in pa nikjer.
V polnih dvoranah prazne zvoke se lepo prodaja
Žepi polnijo se, delajo računi brez krčmarja
Briga nas, mi si privijemo Maršala
Kitarist pa že ne bo, ne ne, nam mama je dejala.
Naj distorzija vam ogluši ušesa
Naj popevke utiša razglašeni bas
Pa kaj zato če nas nihče več ne posluša
Ta scena, ne to ni za nas!
Snemimo se z verige, kitara je naša, neukročena divja zver.
Daj potrgajmo, vse strune, zanet'mo nemir, mi smo povsod in pa nikjer.
Pa kaj zato če nas nihče več ne posluša,
nekje se slišal bo naš glas!
Snemimo se z verige, kitara je naša, neukročena divja zver.
Daj potrgajmo, vse strune, zanet'mo nemir, mi smo povsod in pa nikjer.
Ne pustimo, da hranite nas s cenenim spominom, s ponaredki in lažmi,
Stopimo, ven iz svojega majhnega sveta, kdor upa si, ta moč ima!
|
||||
Stray Cat Tunes
Katarina Juvančič and Dejan Lapanja first appeared on the Slovenian music scene in 2009, with their folk rock song Uej uej (Magdalenca), featured in Slovenian National Radio’s newcomers contest. Their music is often described as alt-folk, bridging modern trends and ancient folk influences and sensibilities. ... more
If you like Dejan Lapanja - Singl'ce, you may also like:
Parque México
by Kevin Dickerson
Spoken word storytelling spun into a delicate web of acoustic guitar, from the Bay Area.
go to album
A new EP from Evan Myall delivers four songs packed with irresistible power pop harmonies and jangling guitars.
go to album
The Art Of Losing
by The Anchoress
The second release from Welsh artist The Anchoress is a devastating and powerful meditation on loss.
go to album
featured on Bandcamp Radio Nov 5, 2019
go to album
Bike Ride Across the Moon
by Webbed Wing
Chock-full of earworm hooks and pit-starting breakdowns, Webbed Wing's debut effort is a must-hear for pop-punk fans.
go to album
featured on Bandcamp Radio Sep 30, 2014
go to album
The Seattle band work around the edges of shoegaze and dream pop with a rare sense of clarity and momentum.
go to album
