1. |
Ana Kravanja - Tišina
04:00
|
|||
Čisto tiho sem.
Prav pri miru.
Nič ne sprašujem.
Skoraj ne diham.
Skrite besede ujete,
stiskajo moje mehko telo.
Lupino prebodejo kriki ostri,
sanje molčijo.
Ponesejo me galebi nad temno morje.
V topli votlini vzklije pesem.
Pesem sem, ko diham tišino.
|
||||
2. |
||||
Daj zapri, zapri oči -
ni ti treba več bedeti.
Volkovi črni so odšli –
za staro jelšo so pripeti.
In ta mali divji strah
naj počiva v tej votlini.
Nebo bo zdaj prerasel mah
zaklad te čaka v globini.
Daj zaspi, zaspi otrok –
skupaj lebdiva v tej samoti.
Čeprav teman neba obok
je včasih strašen v tej lepoti.
In ta mali divji strah
naj potone v temini.
Nebo bo zdaj prerasel mah
zaklad te čaka v globini.
Pusti, zdaj nemirni dih -
naj odplava v širjavi.
Da postane vetra pih,
ki češe ječmen v daljavi.
In ta mali divji strah
naj topi se v toplini.
Nebo bo zdaj prerasel mah
zaklad te čaka v globini.
|
||||
3. |
||||
Moje dete noče spat,
strah ga je tišine.
Moje dete noče spat,
boji se mesečine.
Mamica te bo zibala,
da strah hitreje mine.
Mamica te bo zibala,
zaspi moj mali sine.
Strah samo na tem svetu bdi
ga sanje ne poznajo.
Strah samo na tem svet’ živi
in brani nam vstajo.
Enkrat bomo vstali mi
s pogledom čez ograjo.
Enkrat bomo vstali vsi,
zdaj to le redki znajo.
Takrat svoboden bo vsak,
kdor v upanje verjame.
Svet ne bo več plehak,
enak bo zate in zame.
Mamica te bo zibala,
da strah hitreje mine.
Mamica te bo zibala,
še onkraj mesečine.
Mamica te bo zibala,
da strah hitreje mine.
Mamica te bo zibala,
zaspi moj mali sine.
|
||||
4. |
||||
Zvezde v očeh počasi bi spale
Roko podaj mi vodim te v noč
Te učke globoke, zvezdice male
Naj potiho odplavajo proč.
Cvetoči vrtovi rajskih svetov
Pripravili zate sanjavi so zur
Zapleši lahkotno kot dete poletja
Spet ljubčka ti dam čez 6-7 ur.
Lahko noč, lahko noč, zamisli si željo
Lahko noč, lahko noč, deset ali eno
Lahko noč, lahko noč, utoni v sanje
Lahko noč, lahko noč, jutri nov dan je.
|
||||
5. |
||||
Noč v tebi
Počasi v mehki odeji
Zgubi se vsa sled sveta.
Tvoj jaz potopi se v večnost,
Se tam z oblaki crklja
In barva misli
In spleta nitke
Iz zvezd in iz vonja noči.
Ko plešejo žarki bleščeči
Tema jih nežno ulovi.
Jih skrbno ovije v sanje,
Tvoj um počiva, lebdi
In barva misli
In spleta nitke
Iz zvezd in iz vonja noči.
Za roko te vodi ljubezen,
Toplo te poboža nebo.
Pustiš se, zaupaš življenju,
Da močno držalo te bo
In barvaš misli
In spletaš nitke
Iz zvezd in iz vonja noči
Igraš se z luno,
Si poješ pesmi
In končno odpreš spet oči
Nov dan se v tebi zbudi.
|
||||
6. |
||||
Prišla na svet je deklica,
je z vetrom rada plesala.
Objemi me, zavrti me,
da svet ujamem v vsem, kar je.
Z gugalnico se dvigala,
v nasmeh je sonce vabila.
Objemi me, razžari me,
da svet ujamem v vsem, kar je.
Zaide v temen, mrzel log,
prežijo sence krog in krog.
Ujeta je, zakleta je,
srce se stisne, dih zamre.
Se prva solza skotali,
z neba se kapljica spusti.
Zbudi se iz težkih sanj dekle,
spet proti soncu z vetrom gre.
|
||||
7. |
Anja Valena - Pesem luni
03:45
|
|||
Tam v daljavi, glej, pluje ladja,
tiho pluje čez gozdno ravan,
so s srebrom stkana njena jadra,
jih veter žene pesem pojoč:
Nina nina nej, nina nana,
nina nana, nina nej ...
Prihaja neslišno iz daljnega kraja,
drsi nad poljanami kuštravih polj,
zbor škržatov ji pesem poklanja,
jo morje pozdravlja z valovi plesoč:
Nina nina nej, nina nana,
nina nana, nina nej ...
Čakam tu, na obali sanjavi,
da mesečev sij ujamem v dlan,
željo prišepnem kresnici zvedavi,
naj luni ponese jo v gluho noč:
Nina nina nej, nina nana,
nina nana, nina nej ...
Ti, ki urejaš oseke in plime,
tebi danes pošiljam svoj glas,
odkleni v meni pradavne spomine,
da tudi jaz bom pela nekoč:
Nina nina nej, nina nana,
nina nana, nina nej.
|
||||
8. |
||||
Je noč priletela,
mucka objela,
v plašč ga zavila,
pred moro ga skrila.
Kruha nadrobila,
mlekca nalila,
v košaro položila,
ljubeče pokrila.
Heja heja hoj,
miren spokoj.
Heja heja hoj
sanjaj nocoj.
Veter zapiha,
zibko zamaje,
mucka povabi,
med aje tutaje.
Sanjska zavesa
objema drevesa,
povabi koštruna,
poljubi rakuna.
Heja heja hoj,
miren spokoj.
Heja heja hoj
sanjaj nocoj.
Mucek že gleda,
iz svoje košare,
steče do škratka,
da gresta v goščave.
Tam se lovita,
gazelo strašita,
nič ni narobe,
če v luknji čepita.
Heja heja hoj,
moj cibelin.
Heja heja hoj,
ti potepin.
|
||||
9. |
||||
Nina nana nena
travica zelena
koza meka mlekca da
nina nena na.
Skočl'a koza kozica
travico popapala
tebi mlekca dala
sama pa zaspala.
Nina nana nena
lunica rumena
tebi poje mamica
nina nena na.
Spavaj, ajčkaj nočka je
kozica že sanja
zvezde zlate svetijo
spi že tudi Anja.
Nina nana nena
ura je že ena
Anja nič več ne bedi
nina nena ni.
|
||||
10. |
||||
Nina nana ninej,
Nina nana ninej.
Detece spi,
se svetu smeji,
ki tika taka ti
hiti hiti hiti.
Detece spi
in se smeji,
saj sanja stvari,
ki živeti jih želi.
Detece spi,
duša, ki leti, leti,
svetu se smeji,
ki nima časa sanjati.
|
||||
11. |
||||
TAM OB BREGU ZDAJ STOJIM
ŽGOČO ŽALOST VETRU KRIČIM
DUŠO SILNO TEŽKO IMAM
V ČOLNIČ PUNČKO DAM.
PUNČKA MOJA SPANČKAJ TRDNO
SAJ TE N’KOL’ VEČ NAZAJ NE BO
PUNČKA MOJA SPANČKAJ TRDNO
SAJ TE NAZAJ NE BO!
DROBNE PTICE: POJTE JI!
VETRIČ: BOŽAJ JO!
BISTRA VODA: ZIBAJ JO!
DA JI NE BO HUDO.
PUNČKA MOJA SPANČKAJ TRDNO
SAJ TE N’KOL’ VEČ NAZAJ NE BO
PUNČKA MOJA SPANČKAJ TRDNO
SAJ TE NAZAJ NE BO!
TIST’GA (T’M) GOR PROSIM IZ SRCA
DA BI TE VAR’VAL, ČUVAL ZLA
DA BI TI DAL POGUMA, MOČI
ZAPRI OČI, ZASPI.
PUNČKA MOJA SPANČKAJ TRDNO
NAJ TI VEDNO BO LEPO
PUNČKA MOJA SPANČKAJ TRDNO
TO JE NAJINO SLOVO!
ZDAJ SI PUNČKA OD SVETA
SAJ TI BO BOLJE, KER SI ODŠLA
NINA NANA NINA NE
MOJA PUNČKA GRE.
TUTA NINA, NINA NAJ
TUTA NANA, TUTA NAJ
TUTA NENA, NINA NE
MOJA PUNČKA GRE.
|
||||
12. |
Tatjana Knežević - Lejla
02:09
|
|||
She is there standing still.
Lots of words holding deep.
She is lost with many questions,
doesn't know where to begin.
Eyes keep looking, but can't see.
Ears keep listening, but can't hear.
There's nothing she wants.
There's nothing she needs.
There's nothing she believes.
But there's something she does.
Lejla, lejla, lejla, dear girl.
Lejla, lejla, lejla, sweet girl.
Lejla, lejla, lejla, dear girl.
Lejla, lejla, lejla, sweet girl.
She is here.
He is there.
No questions.
No future.
Just two lives.
Two paces.
Two currents.
And Lejla.
Lejla, lejla, lejla, let it be.
Lejla, lejla, lejla, make it be.
Lejla, lejla, lejla, let it be.
Lejla, lejla, lejla, let it flow.
|
||||
13. |
||||
Ko se noč nad mesto spusti,
tiho, tiho,
saj vse že spi.
V soju mesečeve luči,
ne morem spati,
telo mi drhti.
Iščem in iščem, iščem roko,
ki bolečino
odpravila bo.
Ref.
[Ninana ninana ninananaj
ninana ninana ninanananaj.]
In potem, ko ne morem več spat,
se odpravim v sobo
brez oken in vrat.
Za mizo sedi pa en znani obraz,
usedem se poleg,
hej, to sem pa jaz!
Ref.
Jaz ima velike oči,
s prstom mi žuga
in tako govori.
Ti nič ne delaš,
ti nič ne daš,
ti le sanjariš
in nekaj gobcaš.
Ti nič ne ustvarjaš,
za koga se imaš,
poglej se že vendar
v ta ničev obraz.
Ref.
Svetu težko je povedati vse,
zlasti pa tisto,
kar muči in žre.
Včasih pa treba priznat je na glas,
da strah v meni,
tudi to sem pač jaz.
Ref. 2x
|
||||
14. |
||||
Zdaj si še majhna
Zdaj se še jočeš
Kmalu boš srečna
vem, da to hočeš
Velika postala
bo tale pesem
Polna je smeha,
Srček je srečen
Le včasih zastoka
...
Zdaj na kolesu
Zdaj na drevesu
Kričiš in se smeješ
S pogledom pogreješ
S kamnom pod hruško
Prestrašiš me z buško
Me pojeziš
A nikoli za dolgo ...
… nikoli predolgo
Zdaj spi dete spi
Saj kratko je otroštvo
Sanjaj sto stvari
Ki grejejo dušo
Zdaj spi sladko spi
Odženem pošasti
Sanjaj kratke poti
Daljše še spijo
A jih že gradijo…
A ko boš že zrasla
Boš gnezdo pustila
v ptice pod nebom
se boš zaljubila
od zemlje domače
se boš poslovila
Svet boš odkrila …
Letela boš daleč
V južne kraje
le ptice selivke
Te bodo poznale
Ti pomahale
Ti pot pokazale
Zdaj spi dete spi
Saj kratko je otroštvo
Sanjaj sto stvari
Ki grejejo dušo
Zdaj spi sladko spi
Odženem pošasti
Sanjaj kratke poti
Daljše še spijo
Jih že gradijo…
|
||||
15. |
||||
V določenih lučeh
se ne prepoznam
več.
Ne zavonjam več
naivnih vrtnic
svojega otroštva.
V določenih ljudeh
se ne najdem več
ne čutim več svetlobe
polnočnega sonca
Ki mečka ljubimcem sen, ki mečka ljubimcem sen.
Vzemi v naročje,
vonjam tvoj strah pred globinami
vzemi me v naročje,
naj plavam v tvoji kavi.
Vzemi me v naročje,
vonjam tvoj strah pred strminami.
Vzemi me v naročje,
naj plavam v tvoji kavi.
Velike ljubezni enkrat na teden
niso več zame
velike zablode majhnih korakov
so tisto kar me prevzame,
kar me vzame.
Jutri bom živela
kot da je danes že včeraj,
jutri bom ljubila
kot da te nikoli nisem spoznala,
nisem te znala,
nisem te znala,
nisem te znala...
|
||||
16. |
||||
Čas je, da se odpravim spat,
a kaj ko skrbi imam do vhodnih vrat
Za trenutek zaprem oči,
Vprašam se kje svoboda spi.
Kdo vidi, kdo sliši, kdo razume
Kdo le prenaša lahko vse te šume?
Ko bi le bilo tako lahko
Bi stisnila gumb »puf« - bi vse odšlo.
Malo bom zamižala,
Svetal kotiček poiskala
Da moja roka po tvoji gre
Nasmeh stopi obličje teme.
Nežen objem, dotik, poljub
Reši me nesmislov, obljub
Vdihnem, svet pred očmi zavrtim
Se dnevu zahvalim za vsak spomin.
Malo bom zamižala,
Svetal kotiček poiskala
Da moja roka po tvoji gre
Nasmeh stopi obličje teme.
|
||||
17. |
||||
Ta svet narobe diši,
nebo narobe grmi
in sonce narobe gori …
Tarara ta ram …
Moj smeh narobe žari,
moj ples narobe kipi
in v prsih narobe bobni …
Tarara ta ram …
Res dež narobe rosi?
In čas narobe polzi?
In veter narobe šumi?
Tarara ta ta …
Ta svet – diši,
moj ples – kipi
in veter prek čela šumi.
Vse je narobe in čudežno prav,
ko me pogoltne gozd grenkih puščav,
a dvigneš perje nad moje roké,
»Hej,« rečeš, »hej, je v redu kot je!«
Moj duh narobe rjovi,
telo narobe drhti
in pamet narobe brli …
Tarara ta ta …
Ta svet – diši,
moj ples – grmi
in veter prek čela šumi.
Vse je narobe in hkrati vse prav,
ko me pogoltne gozd grenkih puščav,
a skodraš morja med moje lase,
»Hej,« rečeš, »hej, je v redu, kot je!«
Ta svet – diši,
moj ples – drhti
in veter prek čela šumi.
Vse je v redu in čudežno prav,
ko me zvrtinči v gozd grenkih puščav,
pa vsuješ pesek v moje srce,
»Hej,« rečeš, »hej, je v redu, kot je!«
Ta svet – diši,
moj ples – kipi
in veter prek čela šumi.
Vse je v redu, vse je v redu, vse je v redu, je v redu …
|
||||
18. |
||||
Ostaja tihost sveta,
globina ljubezni pripeta,
na skorjo miline dlani.
Objetost spomina boli.
Tiho spokojno telo
hrepeni po prostosti.
Razpri dlani.
Na robu zavesti
pustim se vprašati,
kdo tu želi si ostati?
Ostaja neba tišina.
Vanjo se izteka tvoj čas.
Srce spomina počasi bledi.
Na oboku svet več ne boli.
Na nebu zavest več ne deli.
Razpri dlani.
Na robu zavesti
pustim se vprašati,
mar res kdo želi ostati?
Razpri dlani
na robu zavesti
bela lilija leži
na robu zavesti
razpri dlani 2x
|
Stray Cat Tunes
Katarina Juvančič and Dejan Lapanja first appeared on the Slovenian music scene in 2009, with their folk rock song Uej uej (Magdalenca), featured in Slovenian National Radio’s newcomers contest. Their music is often described as alt-folk, bridging modern trends and ancient folk influences and sensibilities. ... more
Streaming and Download help
If you like Stray Cat Tunes, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp